Spodnje besedilo je prevod izvirnega sestavka avtorja Tim Taylorja z naslovom “Creating the Best Cities to Live, Work and Visit in South-Eastern Europe” z dne 16. junij 2020.
Uspešne skupnosti (Thriving Communities) podpirajo mesta Skopje (Severna Makedonija), Križevci (Hrvaška), Maribor (Slovenija), Niš (Srbija) in Sarajevo (Bosna in Hercegovina) k zastavljeni ambiciozni poti v smeri njihovega preoblikovanja v za življenje, delo in obisk do leta 2025 najboljše možne kraje v Evropi.
Vseh pet mest ima podobne kulturološke, jezikovne in geografske značilnosti. Nahajajo se znotraj območij izjemnih naravnih in družbenih bogastev. Vsako mesto definirajo hribi, gozdovi in reke, pomembni obnovljivi viri energije in izoblikovana močna lokalna identiteta.
Prisotnost vrste skupaj živečih etničnih in verskih skupnosti na območju ene države, Jugoslavije, je leta 1990 vodila k njenemu razpadu in vojaškim konfliktom na njenem območju. Sledila je doba uničenja, gospodarskega upada ter izolacije v mednarodnem prostoru, kar je sicer neenako pa vendar pomembno vplivalo na razvoj širšega območja. Prednostno je sledila »hitra in poceni« obnova osnovne infrastrukture. Modernizacija industrije, razvoj učinkovite gradnje stavb, energijski sistemov, sistemov za ravnanje s pitno in odpadno vodo ter uvajanje zelenih oblik transporta pa je močno zaostalo.
Zaupanje in transparentnost težav in izzivov je v mladih demokracijah ostala v domeni javnosti. S stališča svetovne banke »zaostala območja« v jugovzhodni Evropi so se soočala s tremi pomembnimi družbenimi in okoljskimi izzivi:
– onesnaženost — z mesti kot sta Sarajevo in Skopje so se znašle na listi najbolj onesnaženih krajev v Evropi in tudi širše
– izseljevanje — številna mesta in regije so se soočila s praznjenjem, še posebej na račun odseljevanja mladega prebivalstva, kljub vsemu pa so glavna mesta beležila prebivalstveno rast
– vzpostavljanje novih ravni blaginje — v procesu prilagajanja pospešenim vplivom klimatskih sprememb.
Gre za strukturne izzive, ki zahtevajo sočasne radikalne in sistemske spremembe na več nivojih. Pandemija nove koronavirusne bolezni predstavlja točko preloma k spremembam in boljši prihodnosti.
Odločili smo se, da pomagamo mestom Skopje, Križevci, Maribor, Niš in Sarajevo k soočenju z omenjenimi izzivi in pristopu k procesu njihove transformacije. Naše poslanstvo je pomagati mestom k izboljšanju blaginje, kvalitete življenja in krepitvi odpornosti na klimatske spremembe v prihodnjih letih ob hkratnem trajnostnem izkoriščanju naravnih in družbenih virov, ki bo zagotovil tudi razvoj in inovacije.
Izhodišče našega dela je pot h korenitim in celostnim spremembam, kar nas sili k razmišljanju o tem kaj je potrebno v mestih narediti in ne samo domnevati o njihovih potrebah.
Naša skupna pot je k preoblikovanju omenjenih mest v najboljše kraje za življenje, delo in obisk do leta 2025. V okviru tega smo si zastavili štiri cilje:
– izboljšati kvaliteto zraka v mestih do leta 2023 upoštevajoč s strani Svetovne zdravstvene organizacije priporočene mejne vrednosti
– doseči krožno in brezogljično, zeleno, gospodarstvo do leta 2030
– do leta 2025 za vse prebivalce mesta zagotoviti pravičen dostop do osnovnih dobrin: spodobne bivalne pogoje, zdravstveno oskrbo, izobrazbo, mobilnost, hrano, vodo, zelene in živahne javne površine, varnost in zaposlitvene možnosti
– zmanjšati vplive segrevanja in poplavno ogroženost mest
Omenjeni cilji predvidevajo korenite spremembe na več področjih hkrati, kot je prikazano v nadaljevanju:
Tako široko zasnovan pristop zahteva zelo veliko sprememb v razmišljanju in načinih dela. Prepoznati potrebo še ne pomeni biti na podlagi lastnih izkušenj sposoben opredeliti tudi način realizacije takšne spremembe. Zato smo razvili vodilo našega dela v smislu »proces ne projekt«, kar nam pomaga preseči zakoreninjene in nekoristne načine dela. Finančni modeli spodbujajo razdrobljene, nepovezane kratkoročne projekte, katerih rezultati ne zagotavljajo prostora za sistemske spremembe, inovacije in učenje (znanje). Presegati takšen, omejen, način dela pomeni tudi zavezati se za daljše časovno obdobje, pri čemer 2–3 leta ne zadoščajo. Zato je naš namen vzpostaviti intenzivni proces sprememb, ki bi trajal vsaj deset let, skupaj pa zagotovimo finančne in druge vire. Gre za pristop enak EIT Climate-KIC metodologiji, ki vključuje ponavljajoče faze dela: opredelitev namena, sistemska analiza in uokvirjanje, razvoj zbirke ukrepov in stalno izobraževanje.
Naše poslanstvo in cilji so jasni. Preseganje obstoječih načinov dela je nujno, hkrati pa ne zadostuje za uresničevanje korenitih sprememb. Osredotočamo se na ključne »uresničevalce sprememb«, ki jih vsaka skupnost potrebuje za izvedbo transformacijskih sprememb. In sicer so to štiri ključna področja: sodelujoče skupnosti, ekonomije-ki-omogočajo, pametnejši sistemi in občinska pobuda — kot je prikazano v nadaljevanju.
Uresničevalci sprememb se osredotočajo ne samo na to, kaj bomo naredili, temveč kako bomo uresničili spremembe.
Da bi združili tak širok in globok način dela, se sprva osredotočimo na hitrost izvajanja akcijskih načrtov/ukrepov v posameznih soseskah mest. Gre za preverjen strateški pristop, ki zagotavlja ukoreninjanje ukrepov znotraj skupnosti, medtem ko večji izziv predstavlja izvajanje le-teh na nivoju celega mesta. Kot pomoč pri vodenju omenjenih celostnih pristopov na nivoju sosesk posameznih mest uporabljamo na svetu vodilni protokol in standard imenovan EcoDistricts.
Naše delovanje uokvirjajo naši poslanstvo, cilji, uresničevalci, ukrepi na nivoju sosesk ter zavezanost k vodenju in upravljanju kateregakoli projekta skozi proces transformacije. S pospešenim delovanjem se zavedamo, da je obdržati prostor in aktivnost ogromna in pomembna naloga. V okviru skupnosti posameznega mesta razvijamo sodelujoče se skupine, ki razvijajo in pospešujejo delo. Imenujemo jih »Yes Teams«. Njihova naloga je, da na področjih, kjer obstoječi sistemi odpovejo, prepričajo skupnosti, da zmorejo in da so sposobne izvesti spremembe.
»Yes Teams« povezujejo podjetniško naravnane in zavzete posameznike in organizacije z energijo, sposobnostmi in spretnostmi, ki jih potrebujejo za navdih in izvedbo del. »Yes Teams« so kritični inkubator sistemskih sprememb in ukrepov v vsakem mestu. So triplastno zasnovani, in sicer jih predstavljajo: osrednja ekipa, upravljavci ter zavezniki in svetovalci.
* * *
Na podlagi priporočila Misije h klimatsko nevtralnim in pametnim mestom (Mission Board on Climate-Neutral and Smart Cities) se je pred časom izpostavila potreba po tovrstnem pristopu k transformacijskim spremembam. Zato z veseljem delimo naše delo in znanje med mesta, ki so si zastavila tako ambiciozno pot.
Skupina za razvoj uspešnih skupnosti podpira »Yes Teams« v vsakem mestu skupaj s strokovnjaki iz Korimako, EIT Climate-KIC, Bankers without Boundaries, Material Economics, Democratic Society in Dark Matter Labs.
V kolikor ste zainteresirani za sodelovanje in pripravljeni z izkušnjami, vezami, idejami, časovno ali finančno pomagati, nas kontaktirajte na naslov: tim@korimako.org
Hvala Teni Petrovič pri soustvarjanju tega dela in članka.
To delo podpira semenska naložba EIT Climate-KIC skupaj z iniciativo za Zdrava in čista mesta. (Healthy, Clean Cities)
Opomba: Zgornji članek je prevod izvirnega, ki ga je v angleščini napisal Tim Taylor in dne 16. 6. 2020 objavil na spletni strani:
Prevod v slovenščino: Alenka Sever Keršinar (ob sodelovanju Jožeta Kosa Grabarja), ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.