Spodnje besedilo je prevod izvirnega sestavka avtorja Tim Taylorja z naslovom “Creating Transformative Investment for Thriving Communities” z dne 7. 11. 2020
Kako kapital prilagajamo obsegu in hitrosti potrebnih naložb
Soočeni smo z izzivom preoblikovanja
Za doseganje uspeha v 21. stoletju se naše skupnosti še vedno ne spreminjajo s potrebno hitrostjo in v potrebno smer. Cilj »Pobude za uspešne skupnosti« je obrniti ta trend.
Evropa se osredotoča na ciljno usmerjen pristop glede potrebnih sprememb — Ustrezni odbori so izdali svoja priporočila, pričenja se tudi prvi krog naložb v okviru Zelenega dogovora EU.
To je vznemirljivo, saj nas na poslanstvu temelječ pristop sili onkraj postopnih sprememb. Moramo se osredotočiti na to, kar je treba storiti v naših skupnostih, namesto da se omejimo na domneve o tem, kaj je mogoče storiti. Poslanstvo mora zajemati kolektivne ambicije skupnosti za prihodnost in to skupaj s tem, kar človeštvo potrebuje (npr. odprava emisij toplogrednih plinov in drugih oblik onesnaževanja). Časovni okvir za poslanstvo zahteva nujnost, traja lahko največ desetletje.
S petimi mesti v jugovzhodni (JV) Evropi smo opredelili naše poslanstvo: »Ta mesta bodo do leta 2025 med najboljšimi v Evropi za življenje, delo in obiskovanje, do leta 2030 pa bodo ogljično nevtralna.«
Na poslanstvu temelječ pristop zahteva od nas veliko boljše sodelovanje in omogočanje temeljitih sprememb v smeri preoblikovanja. Eden ključnih dejavnikov je, da bodo morale skupnosti finančni kapital vlagati mnogo hitreje in v večjem obsegu kot do sedaj, in to na načine, ki bodo veliko bolje porazdelili donose.
V tem članku opisujemo naše sodelovanje s skupnostmi pri doseganju nove naložbene paradigme s pomočjo razvoja robustnega gospodarskega primera in finančnih mehanizmov za preoblikovalne naložbe.
Gospodarski primer preoblikovanja
Pri našem pristopu je kritičen prvi korak: pomagati skupnostim razumeti potencialno gospodarsko vrednost, ki jo je moč doseči z doseganjem njihovega poslanstva.
Za želene spremembe v vsaki skupnosti razvijemo ekonomski model “od zgoraj navzdol”. To pomaga preoblikovati razumevanje, da stroške obravnavamo kot bistvene naložbe. Zato analizo osredotočamo na poslanstvo za podnebno nevtralnost do leta 2030.
Številne skupnosti si sicer močno prizadevajo za razogljičenje, hkrati pa se soočajo s pomembnimi izzivi zaradi inercije v obstoječih organizacijskih sistemih, političnih okoljih in omejenih občinskih proračunih. Dozdeva se, da ključno oviro predstavljajo visoki stroški za preoblikovanje ključnih sektorjev, ki oddajajo toplogredne pline: prevoz, stavbe, ogrevanje, odpadki in oskrba z energijo. Razumevanje, kdo mora plačati in kdo ima koristi, predstavlja še en ključni izziv, zlasti kadar gre za naložbe in donose v daljšem časovnem obdobju.
Veliko novejših svetovnih poročil kaže jasne gospodarske priložnosti zaradi ukrepov, ki pospešujejo razogljičenje in to iz več razlogov, vključno z izboljšanim javnim zdravjem in dobrim počutjem. Problem za voditelje skupnosti je, kako prevesti generično globalno analizo v oceno ekonomije sprememb za njihovo lastno skupnost. Pri tem jim pomagamo mi.
Analiza lokalnega gospodarskega primera nam omogoča boljši vpogled in boljše sporočanje obsega potrebnih naložb ter njihove ekonomske vrednosti.
V primeru prikazanem na spodnjem grafu znaša višina donosa na naložbo v podnebno nevtralnost v višini 2.1 milijarde EUR skoraj 4 proti 1 — le kdo bi temu lahko nasprotoval?
Ključnega pomena je, da analiza temelji na širokem dojemanju koristi za skupnost, ki jih ustvarjajo naložbe v podnebno nevtralnost, vključno s področji, kot so zdravje državljanov, ustvarjanje delovnih mest in prijetnosti bivanja v mestih. Te “posredne” koristi je danes težje finančno opredeliti kot pa »neposredne« prihranke na področjih, kot so stroški goriva in vzdrževanja, čeprav za skupnost niso nič manj realne oziroma dragocene. Kot primer lahko navedemo, da je korist zaradi izboljšane kakovosti zraka in posledično zaradi boljšega zdravja celotne skupnosti enaka ali večja, kot pa neposredni prihranek goriva, ko avtobuse na dizelski pogon nadomestimo z električnimi avtobusi. Te monetizirane posredne koristi so na spodnjem in zgornjem grafu prikazane s svetlo zeleno barvo.
Medtem ko se naložbe lahko »povrnejo« pri obračunavanju zgolj neposrednih denarnih koristi, pa pomaga vrednotenje posrednih koristi prikazati njihov pravi potencial pri ustvarjanju družbene vrednosti. Dejansko se za skupnosti v jugovzhodni Evropi kažejo posredne koristi kot velik potencial, kar je prikazano v zgornjem primeru.
Poleg tega so tu še dodatne posredne koristi, ki jih je še vedno skoraj nemogoče natančno finančno opredeliti, kar dodatno prikazujemo v naši količinski analizi. Opise teh koristi podajamo v bolj pripovedni obliki kot delu splošnega ekonomskega primera.
Zgornji graf prikazuje stvari dokaj enostavno, vendar pa spodnji graf prikazuje, da se ti stroški in koristi ne porazdelijo enakomerno med različnimi deležniki v skupnosti. To je ključni razlog, da se napredek v naših skupnostih ustavi.
Trenutno mnogi med tistimi, ki nosijo največjo odgovornost glede naložb, ne vidijo sorazmernih finančnih koristi, zlasti glede neposrednih donosov. Sploh ni presenetljivo, da različni deležniki teh poslovnih primerov ne opredeljujejo kot uspešne, četudi je donos iz naložb za skupnost močno pozitiven. Zgornji graf kaže, da je to poseben izziv za lastnike nepremičnin, upravljavce komunalne infrastrukture in občine, in da je to skupni trend v naši analizi različnih mest.
Ta del analize kaže, kako mora biti priprava za preoblikovalne naložbe več kot le vprašanje “pripravljenosti projektov” in financiranja — dobro moramo premisliti o novih ekonomskih strukturah, politikah in poslovnih modelih, ki bodo rešili prekinjeno povezavo med vrednostjo in stroški v naših skupnostih.
Poleg tega imajo različni ukrepi tudi zelo različne profile donosov. Spodnji graf prikazuje, kako imajo nekateri ukrepi močno pozitiven primer finančnega poslovanja (stroški zmanjšanja na enoto CO2 so pod premico), spet drugi pa ne. Vendar je treba s pristopom, temelječem na poslanstvu, izpeljati vse te zadeve. Naložbe v samo “enostavne” posamezne ukrepe ne podpirajo uresničitve “dragih” ukrepov. Ne smemo pozabiti, da so v skupnosti celotni donosi vseh teh naložb pozitivni. To pomeni, da je strateško združevanje naložb bistvenega pomena za uspešen pristop, temelječ na poslanstvu. Nadaljevanje dela z razdrobljenim projektnim pristopom, osredotočenim na “lahke zmage”, je obsojeno na nezadostnost.
Analiza ekonomskega primera daje dragocene vpoglede v potencialno uporabno vrednost, potrebno skupno naložbo in potencialno prednostno razvrstitev. Poudarja ključne ekonomske ovire, ki jih bo treba premagati, da bi se skupna vrednost spremenila v donosne naložbe, ki so potrebne za podporo posameznim projektno poslovnim primerom. Analiza ekonomskega primera je zato neprecenljiv vir za izboljšanje komunikacije znotraj skupnosti glede priložnosti in pomoči pri usmerjanju razvoja strateškega naložbenega portfelja za doseganje poslanstva skupnosti.
Medtem ko analiza zagotavlja različne specifične vpoglede za vsako skupnost, lahko ugotovimo, da so tukaj opisane splošne dinamike pogoste. Model in analizo razvija ekipa Material Economics, ki nato podpira lokalne ekipe za sprejetje in uporabo tega modela in sicer za preizkušanje, prilagajanje in izboljševanje akcijskih in naložbenih poti v bodoče.
Preoblikovalni naložbeni mehanizmi
Na podlagi spoznanj iz analize ekonomskih primerov pomagamo skupnostim razviti ustrezne mehanizme financiranja za sprožanje in upravljanje naložb, ki so potrebne za doseganje njihovega poslanstva.
Ti mehanizmi morajo biti sposobni olajšati primerno kombinacijo javnih, lokalnih in zasebnih finančnih virov, ki podpirajo preoblikovalne naložbe, potrebne v vsaki skupnosti.
Pri zasnovi takšnih mehanizmov natančno preučujemo možnosti za povečanje vrednosti obstoječega premoženja skupnosti in pospešujemo prvi portfelj pripravljenih projektov, s tem da oblikujemo bolj usmerjen in dolgoročnejši portfelj ukrepov. To pomaga graditi zaupanje in naložbeno prakso v vsej skupnosti, hkrati pa spodbuja interakcijo med mesti pri izmenjavi najboljših praks. Skupina Bankers without Boundaries prinaša svoja preizkušena orodja za pripravo projektov kot pomoč skupnostim pri krepitvi trdnosti in “pripravljenosti” njihovih posebnih ukrepov in projektov. Na ta način bo vsaka skupnost pripravljena za primerne naložbe.
Navsezadnje morajo finančni mehanizmi pomagati pri aktiviranju in širjenju potrebnih naložb v skupnosti, pri čemer ne gre samo za občinske naložbe (čeprav lahko prav te zagotavljajo pomemben temelj). To bo vključevalo operativne naložbe v skupine za sodelovanje in pospeševanje — to je ljudi na terenu, ki oblikujejo in uresničujejo akcijske portfelje. Finančni mehanizem nato ustvari uspešen cikel več ukrepov in več naložb, kar vodi v več donosov, večje vrednosti za skupnost, več virov in posledično do še več ukrepov — kot je prikazano spodaj.
Skupaj s skupnostmi in našimi partnerji delujemo na posredovanju sredstev in naložb, ki so potrebna za vzpostavitev in rast teh mehanizmov financiranja. Na primer:
· Dokazani pristopi, kot sta množično financiranje in ponudba deležev skupnosti, lahko dovolj zgodaj v postopku pomagajo zagotoviti, da se že od začetka sprejme kolektivni pristop skupnosti.
· Javne naložbe bodo ključnega pomena za spodbujanje „kataliznega kapitala“, da se doseže celoten potreben obseg, saj skupnosti ustvarjajo svoje izkušnje in širijo ambicije in obseg.
· Orodja, kot so zelene obveznice in financiranje na račun energije iz obnovljivih virov, lahko pomagajo pri angažiranju oblik zasebnega kapitala, ki bi sicer bile mogoče nedosegljive.
V okviru okrevanja po pandemiji Covid-19 bodo pametne naložbe in vzvodi javnih stimulacijskih naložb še posebej kritični pri doseganju dolgoročno potrebnega obsega. S kombiniranjem naložb in širjenjem tveganj dobro oblikovani mehanizmi financiranja podpirajo skupnosti pri radikalnejšem delovanju.
Glede na pomembnost močnega upravljanja pri privabljanju zunanjih vlagateljev, obstaja tudi pomembna vloga neodvisnega partnerja, ki pomaga skupnostim, da zagotovijo strateško in pregledno porabo sredstev preko teh mehanizmov. Neodvisna podpora pomaga pri depolitizaciji odločanja in omogoča obsežnejše inovacije, eksperimentiranje, ukrepanje in učenje. To je del pomoči, ki jo zagotavljajo Thriving Communities.
Sklep
Financiranje in naložbe, temelječe na poslanstvu, predstavljajo za vse nas novo veščino in pristop, pri čemer se morajo skupnosti še veliko naučiti in razviti. Sprejem te realnosti in razvoj učinkovitih modelov za vsako skupnost bo kritičen pri doseganju našega uspeha v 21. stoletju.
Menimo, da sta dve ključni sestavini za preoblikovalne naložbe skupnosti trden in obsežni gospodarski primer ter dobro oblikovani finančni mehanizmi za angažiranje finančnega kapitala s hitrostjo in obsegom, ki sta potrebna.
Pri razvoju in uvajanju tega pristopa sodelujemo s skupnostmi po vsej jugovzhodni Evropi in se veselimo sodelovanja tudi z drugimi.
Če bi nam lahko pomagali, ali pa želite našo pomoč, nam lahko pišete: Tim Taylor — tim@korimako.org
Za sodelovanje pri celotnem delu in pri tem članku se zahvaljujemo Robert Westerdahl in Kasper Thim iz skupine Material Economics, ter Philip Mitchell in Rupesh Madlani iz skupine Bankers without Boundaries.
To delo podpira EIT Climate-KIC.
Opombe
Zgornji članek je prevod izvirnega, ki ga je v angleščini napisal Tim Taylor in dne 7. 11. 2020 objavil na spletni strani:
Prevod članka v slovenščino: Gašper Žemva
Strokovni pregled prevoda: dr. Vito Bobek