Spodnje besedilo je prevod izvirnega sestavka avtorice Sandre Vlašić z naslovom “How could the Best Cities to Live, Work and Visit in South-Eastern Europe Look Like?” z dne 7. avgust 2020.
Pred časom je moj kolega Tim Taylor odprl poglavje “petih mest jugovzgodne Evrope” s svojim uvodom o potovanju teh petih skupnosti — s skupno vizijo, da bodo do leta 2025 postala ena izmed najboljših možnih krajev v Evropi za življenje, delo in obisk.
Tukaj bi vas rad približal Sarajevu, Mariboru, Križevcem, Skopju in Nišu, da si boste lahko z našo pomočjo naredili boljšo sliko. Potrebujemo veliko sodelavcev, ki bi nam pomagali omogočiti transformacijske spremembe, morda ste vi eden od njih?
Poleg vizije, ki povezuje pet mest, je v njih veliko živahnosti, raznolikosti, topline in bogate med seboj povezane zgodovine. Obstajajo odlični okusi, tople barve, zvoki, ki so srečni in melanholični hkrati. Bujne zelene doline in hribi ali ostre bele gore, modro obarvane reke, ki se včasih sivo obarvajo. Med Sarajevom, Križevci in Nišem obstaja tudi skupni jezik z malo raznolikosti, med Mariborom in Skopjem pa je ta nekoliko bolj raznolik. Kljub temu se lahko dobro razumemo.
Še vedno so vidne brazgotine vojne iz devetdesetih let. Kjer ni vojnih brazgotin, so majhne krvaveče rane gospodarske tranzicije in vsi nesmisli ali “otroški boji” političnih sistemov, značilnih za mlade demokracije — korupcija, zlomljene institucije, procesi in zaupanje.
Gremo skupaj malo globlje.
Slabosti
Ni prijetno opazovati, kako tu in tam politika in slabo upravljanje izčrpajo dobro energijo ljudi in silijo svoje prebivalce, da odidejo in poiščejo sovjo izpolnitev nekje drugje, v neki drugi državi, kjer jih cenijo z vsemi lastnostmi, ki jih prinesejo s sabo. Tudi v Sloveniji, ki ima med naštetimi državami najdaljšo zgodovino članstva v EU, se Maribor še vedno sooča z nedvoumnim pomanjkanjem dolgoročne razvojne usmerjenosti mesta. Pomanjkanje vizije, strategije in necelovitih razvojnih pristopov je povzročilo premalo zaposlitvenih možnosti in cenovno dostopnih stanovanj za mlade.
Za Skopje, a tudi za Sarajevo in Niš bi rekel, da je podcenjevanje potencialov teh mest žalostno. Velik del tega vpliva prihaja iz institucij in to zelo vpliva na ljudi, ki tam živijo. Ljudje zapuščajo domovine, da bi našli boljše priložnosti. Ljudje ne bi smeli čutiti, da se jih “izriva” iz svojih “domov” zato, da bi si zagotovili svetlo prihodnost. Svetla prihodnost je tu, samo aktivni del spremembe moramo biti. Točno tako!
Prednosti
Dovolj je bilo govora o slabostih. Kar se nikoli ne zlomi, niti se ne bo, so ljudje in njihove sanje o blaginji, ideje o napredku ter volja, da naredijo nekaj velikega. To je obratna stran in podlaga, na kateri gradimo. To je razlog, zakaj to počnemo — želimo, da naši ljudje živijo v nekaterih najboljših možnih krajih v Evropi, to pa bodo Sarajevo, Maribor, Križevci, Skopje in Niš.
Sarajevo je mesto z nezlomljivim duhom, energijo in humorjem. Približno 275.000 ljudi živi v Sarajevu, prestolnici Bosne in Hercegovine in se razteza ob dolini reke Miljacke in je obdano z gorami Bjelašnica, Jahorina, Trebević, Treskavica in Igman. Ste že slišali za (ste bili na?) zimskih olimpijskih igrah leta 1984?
Skopje je mesto z najslajšimi med vsemi sladkimi lubenicami in najbolj vročimi poletji, ki se jih spomnim iz otroštva. Skopje leži ob dolini reke Vardar in ob vznožju gore Vodno. S 630.000 prebivalci je Skopje največje med obravnavanimi petimi mesti in je prestolnica Severne Makedonije. Ste poskušali slediti nepravilnim ritmom sedmih osmink, značilnih za makedonsko glasbo? Moral bi poskusiti…
Za Mesto Niš je prvi razlog za njegovo priljubljenost ravno njegova velikost — “je optimalno mesto za življenje, brez gneče in hrupa”, pravi Stela. Če se ves promet ustavi, lahko peš pridemo na katerikoli cilj. Niš leži na reki Nišavi v Južni Srbiji in ima približno 260.000 prebivalcev. Najboljši vir zgodb iz starih časov je velika turška trdnjava, ki je simbol mesta. Imate samo eno priložnost, da ugibate, kje se je pred 1300 leti rodil eden izmed najboljših starodavnih cesarjev Konstantin veliki.
Maribor ni niti prevelik niti premajhen, drugo največje mesto v Sloveniji s približno 100.000 prebivalci je zelo priročen kraj za življenje. Po mnenju urbanistov so mesta, ki so tako velika, najbolj primerna za življenje. Maribor ima tudi dober stik z okoliškim gorovjem in leži na stičiščih predalpskega in panonskega sveta. Reka Drava in bližnja Avstrija ter Hrvaška prispevata k regionalni, naravni, kulturni, etnološki in zgodovinski raznolikosti ter geografski prednosti Maribora.
Križevci so kot češnja na vrhu torte. Mesto je drobno in srčkano z 21.000 prebivalci, brez reke, v ozadju se dviguje znamenita gora Kalnik. Tu so še ruševine gradu Kalnik, zdaj polne plezalcev, prava mešanica kmetijstva, nekaj industrije, kulture in zgodovine ter županova vizija, da mesto postane energetsko neodvisno do leta 2030.
V vseh pet mest poka od živahnosti, raznolikosti in topline. To so popolnoma navdihujoči kraji za sprehajanje, ogledovanje arhitekture, srečevanje ljudi, okušanje hrane in doživljanje kulture. Njihova gostoljubnost in prijaznost sta dobro znana, domačini bodo tujcu vedno ponudili nekaj pijače, hrane ali pomoči. »Nekoč smo v okviru tega dela opisali ljudi Sarajeva, za njih pa smo izumili besedo “ćejfative”« pravi Nermina. Gre za ćejf, specifično vrsto užitka in zabave, ki podobno velja za Niš in Skopje. V Mariboru in Križevcih se ta izraz imenuje gušt.
Če povzamemo, teh pet mest je polnih zgodovine, zgodb, pa tudi idej. Še vedno je veliko pozitivne energije, moči, inovativnosti, ustvarjalnosti in dobrega duha. To so spodbudna okolja, polna priložnosti. Želimo si, da bi ta mesta dosegla svoj polni potencial. Jože iz Maribora povzema:
· Višja raven kvalitete življenja prebivalcev mest. Mnogi prebivalci mest živijo v slabih finančnih in gospodarskih razmerah; obstaja problem brezposelnosti in problem staranja prebivalstva;
· Višja stopnja izobrazbe, informiranja ter socialne in skupnostne angažiranosti ljudi;
· Višja raven povezanosti, integracije in solidarnosti prebivalcev mest;
· Nižja stopnja uporabe avtomobilov in višja raven uporabe kolektivnih prevoznih sredstev, hoje in kolesarjenja;
· Boljša povezava med mesti in njihovimi okolicami;
· Postati gospodarsko bolj odporna, pomembna in vplivna mesta ter imeti povezane regionalne vloge.
Vsi si želimo vključujočo in podporno družbo, uspešno gospodarsko okolje in na splošno boljši način življenja. Ali preprosteje: ko je Sofija vprašala mlade iz starega Skopja, kaj si želijo za svoje mesto — želijo si primeren sistem ravnanja z odpadki, brez smetišč na mestnih cestah in z delovnimi mesti za vse! Je to radikalna vizija za mesto? Službe za vse, to vsekakor je!
Kateri so naslednji koraki?
· dokončanje oblikovanja dobro usklajene in ambiciozne projektne skupine YES v vsakem mestu;
· Dokončanje jasnega in dovolj podrobnega načrta z izvedbenimi fazami za naslednjih nekaj let, nadgradnja projektov in partnerstev.
· Oblikovanje portfeljev naložbenih ukrepov in zagon finančnih mehanizmov, ki so potrebni za razporeditev kapitala s potrebno hitrostjo in obsegom.
· Istočasno delovanje na vseh elementih omogočevalcev sprememb, se spomnite kroga?
Ko delamo na krepitvi naših sposobnosti za omogočanje sprememb, bi rekel, da smo v fazi oblikovanja in preizkušanja sodelovanja skupnosti, krepitve gospodarstva, kar omogoča ekonomijo in sproža občinski zagon v teh petih mestih. Da se bodo pametni sistemi lahko povezali in pomagali pri vračanju pametnih ljudi. In tako dalje.
Čeprav je to dolg in težak proces, imamo vero in navdušenje, ki nas poganjata. Vsi spadamo v potrebno kategorijo ljudi, ki, DA, lahko to storijo — sanjači, verniki, garači. Pripravljeni smo deliti znanje, premikati stvari, prenesti optimizem na druge…. To je dovolj, da verjamemo v bodoča mesta jugovzhodne Evrope.
Pridružite se nam!
Zahvaljujem se članom ekipe iz Maribora, Križevcev, Skopja, Sarajeva in Niša za njihove prispevke k vsebini te zgodbe: Jožetu Kosu Grabarju, Nermini Suljević, Lejli Bešlagić, Saneli Mikulčić, Steli Jovanović, Jani Neshkovikj in Sofiji Bogoevi. Velika zahvala gre Timu Taylorju za oblikovanje!
Opomba: Zgornji članek je prevod izvirnega, ki ga je v angleščini napisala Sandra Vlašić in dne 7. 8. 2020 objavila na spletni strani:
Prevod v slovenščino: Gašper Žemva (ob sodelovanju Jožeta Kosa Grabarja), ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.