Evropa je na misiji za razogljičenje — začenši z mesti in skupnostmi — do leta 2030. Z novim bolj ambicioznim pristopom ima lahko Slovenija priložnost biti v ospredju pri tej misiji in s tem izkoristiti prednosti, ki s tem prihajajo.

V tem članku delimo glavne oziroma najpomembnejše dele iz analize organizacije “Material Economics”, ki kažejo, da bodo ekonomski donosi (dobički) od razogljičenja Slovenije ogromni in tu so številne prednosti pospeševalne akcije do leta 2030.

Že prva faza analize bo pomagala t.i. oblikovalcem sprememb in oblikovalcem politik načrtovati mnogo bolj transformativne podnebne akcijske poti za skupnosti v Sloveniji.

OZADJE

Iniciativa Uspešne skupnosti pomaga ambicioznim skupnostim ustvariti in voditi dovolj radikalno spremembo z namenom uspevanja v 21. stoletju.

Eden od kritičnih omogočevalcev radikalne spremembe bo investicijski finančni kapital skupnosti z veliko večjo hitrostjo in obsegom, kot so to skupnosti počele prej in na načine, ki mnogo bolje razporedijo donose.

Ključni del našega dela je pomagati skupnostim ustvariti transformativne investicijske oz. naložbene modele, kakršni so predstavljeni v tem članku. Kot del tega je ključnega pomena razviti ekonomski primer za spremembo, ki jo želi doseči skupnost. Analiza celotnega družbenega primera za transformativno spremembo nam dovoljuje, da bolje gledamo in komuniciramo v zvezi z obsegom celotne potrebne investicije in z ekonomsko vrednostjo teh investicij. Tukaj smo se osredotočili na ekonomski primer za misijo klimatske nevtralnosti do leta 2030 v Sloveniji.

Misijsko voden pristop nas sili onkraj postopnih sprememb. Osredotočamo se na to kaj mora biti narejeno v naših skupnostih — namesto, da bi se omejili na domneve o tem, kaj je mogoče storiti. To je tudi glavni okvir za ekonomski (gospodarski) primer, z osredotočanjem na celostno analizo gospodarske vrednosti izkoriščene z doseganjem misije (poslanstva).

Čutili smo, da bo na začetku preiskava ekonomskega primera za razogljičenje v obsegu države največje vrednosti za Slovenijo.

Kot prvo, ker se je v majhni državi treba lotiti številnih ukrepov na ključnih področjih kot sta promet in proizvodnja energije na integriran način in tudi zato, ker bo to referenčni okvir za vse slovenske skupnosti. Pri usklajenem delu se je organizacija “Material Economics” bolj poglobljeno lotila specifičnih lokalnih primerov za mesta po Evropi, kar bi bil dober naslednji korak za mesta in skupnosti, ki so zavezane, da bodo v ospredju podnebnih ukrepov v Sloveniji — kot je na primer Maribor, kjer si že prizadevamo, da bi do leta 2025 postali eden najboljših krajev v Evropi za življenje, delo in obisk ter do leta 2030 podnebno nevtralni.

PODROČJE ANALIZE

Pri tej analizi smo za Slovenijo predvideli ničelno pot z modeliranjem akcijskega scenarija, ki zajema naslednja področja:

● prevoz: elektrifikacija osebnih avtomobilov, avtobusov in lokalnega tovornega prometa; zmanjšano povpraševanje po osebnem potniškem prometu in povečana souporaba avtomobilov (car-pooling); prehod na javni in nemotoriziran promet in optimizirano logistiko.

● zgradbe in ogrevanje: visoko energetsko učinkovite nove stavbe; ovoji stavb, razsvetljava in naknadno opremljanje naprav; zamenjava kurjenja na drva in fosilna goriva pri lokalnih kuriščih; zamenjava fosilnih goriv na večjih območjih (na primer na območjih posameznih občin).

● električna energija: sončna in vetrna energija za komunalne storitve; strešne instalacije za pridobivanje sončne energije (sončne elektrarne).

● odpadki: povečano sortiranje in recikliranje odpadkov; povečano centralizirano sežiganje s predelavo energije

Iz zgornjega diagrama je razvidno, da preučevani sektorji pokrivajo nekaj več kot polovico skupnih emisij Slovenije v letu 2018.

Torej nas ta scenarij še ne more pripeljati do podnebne nevtralnosti, vendar bi bil to pomemben začetek.

Tudi ne pravimo, da je to najboljši ali popoln akcijski scenarij — njegov namen je biti prepričljiv in dobro ponazarjajoč — medtem ko bi bila vsekakor koristna nadaljnja analiza drugih scenarijev.

Primer za ukrepanje je odličen

Spodnji diagram prikazuje, da modelirana dejanja povzročijo znatno zmanjšanje zdravstvenih in energetskih stroškov — — poleg 76-odstotnega zmanjšanja emisij ogljika v obsegu glede na ravni iz leta 2018 (43 % skupnih emisij). Koristi za zdravje izhajajo predvsem iz čistejšega zraka, ki ima očitno tudi druge koristi za kakovost življenja, ki tukaj še niso količinsko opredeljene.

Spodnja slika kaže, da naložba, potrebna za doseganje teh prihrankov znaša 9,6 milijarde evrov do leta 2030, s skoraj 300-odstotno rastjo te naložbe do leta 2050!

Kdo bi temu oporekal? Radikalni podnebni ukrepi v Sloveniji niso strošek — to bi bila pomembna naložba z odličnimi donosi.

Poleg teh donosov bi bili podnebni ukrepi močan generator delovnih mest — tako ključnega za naslednjo fazo okrevanja po pandemiji Covid-19.

Naša ocena, prikazana na zgornjem diagramu, je, da bi bilo opravljenih več kot 100.000 delovnih let, zlasti na področju obnove stavb. To je več kot 10.000 novih zaposlitev s polnim delovnim časom za 10 let, če začnemo jutri.

Visoka donosnost naložb, ustvarjanje znatnega števila delovnih mest, čistejši zrak in boljše zdravje? Na podlagi teh številk se zdi radikalno podnebno ukrepanje v Sloveniji očitno dobra izbira.

Je res tako preprosto?

Četrto dvoletno poročilo Okvirne konvencije ZN glede podnebnih sprememb (UNFCCC) je za Slovenijo za leto 2020 vsebovalo scenarije, ki bi ustvarili 1–30 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v državi do leta 2030 v sektorjih, ki smo jih preučevali. To je veliko manj kot po našem scenariju. Zakaj bi bilo tako, če je možnost, da gremo dlje in hitreje, tako dobra?

Najprej je pomembno zavzeti širok pogled na s podnebnimi ukrepi ustvarjene koristi za skupnost, vključno s področji, kot so zdravje državljanov, ustvarjanje delovnih mest in možnost bivanja. Kot je prikazano zgoraj, skupni primer z varčevanjem z energijo sam po sebi ni slab, vendar je veliko bolje, če so vključene zdravstvene koristi. Morda je bilo to področje v Sloveniji doslej podcenjeno.

Potem ko razporedimo analizo po področjih delovanja vidimo, da je veliko akcij ekonomičnih le z energijskimi prihranki, veliko pa ne. Le z dodajanjem zdravstvenih koristi se večina ukrepov premakne na rentabilno stran (pod črto na spodnjih grafih). To še posebej velja za kritično področje obnove stavb, kjer vemo, da je zelo zapleteno zares obnavljati v velikem obsegu; potencial za ustvarjanje delovnih mest pa je največji. To je izziv: medtem ko je zdravstvene prednosti mogoče številčno opredeliti iz vidika finančnih pogojev, v današnjem delovanju gospodarstva večinoma niso denarno opredeljene.

Zgornji grafikoni tudi kažejo, da je proizvodnja energije iz obnovljivih virov ključnega pomena za podnebne ukrepe v Sloveniji, vendar kljub temu ne prinaša neverjetnih donosov. S celostnega pogleda na podnebne ukrepe in koristi za slovensko družbo je zelo smiselna, vendar bo verjetno zamrla, če bi jo preprosto prepustili zasebnim tržnim silam.

Ne pozabite da pristop, ki ga vodi poslanstvo, zahteva, da najdemo načine, kako opraviti vsa ta dejanja in še več, ne le priboritev »lahkih zmag«.

Poleg tega spodnji graf prikazuje, kako se stroški in koristi podnebnih ukrepov ne povečajo enakomerno med različnimi akterji v skupnosti.

To je ključni razlog, zakaj se toliko potrebnih ukrepov ne izvaja in se ne bodo izvedli sami od sebe. Na primer: v kritičnem gradbenem sektorju znotraj sedanjega sistema lastniki nepremičnin ne bodo zaznali finančnih donosov zaradi izvajanja naložb. Potrebna bodo nova gospodarska orodja za ustvarjanje vrednosti, ki jo državljani in zdravstveni sistem zaznajo kot rezultat izboljšanja učinkovitosti.

Ta spoznanja kažejo, da si moramo skrbno prizadevati za razvoj novih gospodarskih struktur, programov, politik in poslovnih modelov, ki bodo rešili nepovezanost med vrednostjo in stroški v naših skupnostih — seveda v primeru da želimo izvesti potrebna dejanja in izkoristiti skupno vrednost, ki je na voljo. Vse to je mogoče, vendar na splošno presega obseg in sredstva postopnih projektov, ki so usmerjeni v posebne tehnologije ali posege. Potreben bo namreč veliko bolj sistematični pristop.

Zaključek

Ta začetna analiza ekonomskega primera za radikalnejšo dekarbonizacijo v Sloveniji kaže, da:

1. če bodo slovenske podnebne ambicije ostale tako blage, bodo prebivalci Slovenije zamudili izjemno potencialno vrednost — po naši analizi skoraj 300-odstotno donosnost 10 milijard evrov naložbe za zmanjšanje izpustov Slovenije za več kot 40 odstotkov do leta 2030.

1. obstaja možnost za stvaritev več kot 10.000 delovnih mest v naslednjem desetletju — ambiciozni podnebni ukrepi lahko igrajo bistveno vlogo pri okrevanju slovenskega gospodarstva po pandemiji Covid-19.
2. čeprav je potrebno ustvarjati skupno vrednost, jo običajno poslovanje ne bo zagotovilo. Nov strateški pristop bo bistven pri pokrivanju obsega potrebnih ukrepov, zajemanju celotnega nabora povezanih donosov in reševanju konfliktov med tem, kdo ima koristi in kdo bo trenutno vlagal.
3. obstaja veliko področij, kjer lahko mestne in regionalne skupnosti prevzamejo pomembno vodstvo in takoj dosežejo resnični napredek, medtem ko bodo pri nekaterih sektorjih obstajali tudi prednosti strateških pristopov na nacionalni ravni. Nacionalni naložbeni mehanizmi bodo verjetno tudi smiselni za nadaljnji razvoj, zlasti z izkoriščanjem naslednje faze sredstev EU za podnebne ukrepe in okrevanje po epidemiji Covid-19.
4. razširitev te analize bi bila koristna, posebej v smeri razširitev in preizkušanja drugih akcijskih scenarijev za doseganje popolne podnebne nevtralnosti. Izvajanje teh bi lahko spodbujali tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni določenih mestnih ali regionalnih skupnosti.

Verjamemo, da ta analiza ekonomskega primera daje skupnostim v Sloveniji neprecenljive vpoglede za pomoč pri razvoju njihovih strateških pristopov k misijam podnebne nevtralnosti do leta 2030.

Medtem ko tukaj predstavljena analiza podaja posebnosti za Slovenijo, menimo tudi, da bo splošna dinamika podobna tudi za druge države JV Evrope, zato bo analiza služila tudi drugim kot koristno izhodišče.

Organizacija “Thriving Communities” je pripravljena sodelovati z vami in z vašo skupnostjo, da bi ta potencial zdaj spremenili v radikalne ukrepe.

Če bi:

1. radi prejeli kopijo celotnega poročila

2. bi radi preučili kako lahko sodelujemo pri uresničitvi teh možnosti

Prosim pišite Timu Taylorju: tim@korimako.org

* * *

Velika zahvala gre Kasperju Thimu and Robertu Westerdahlu z Material Economics, ekipi iz Maribora in eZavodu za sodelovanje in dokončanje tega dela, ki je bilo omogočeno zaradi podpore EIT Climate-KIC.