Dogodek spada v okvir aktivnosti mednarodnega projekta Future Cities of South East Europe – Prihodnja mesta jugovzhodne Evrope (2020-2022),
ki ga sofinancira EIT Climate-KIC. | The event is part of the activities of the international project Future Cities of South East Europe (2020-2022), co-financed by EIT Climate-KIC.
V primeru prijave boste na svoj elektronski naslov prejeli podatke za udeležbo.
Prosimo preverite, da se povratno sporočilo ne nahaja med “vsiljenimi sporočili”.
Na prvem srečanju, poimenovanem »Epizoda 1 / Pomen urbanega gozda Stražuna«, se bomo ciljno ukvarjali z izzivom zaščite in smiselne izrabe mariborskega urbanega gozda Stražuna kot enega izmed ključnih projektov na področju urbane podnebne nevtralnosti našega mesta.
Podžupan Mestne občine Maribor je dne 20. 10. 2021 v izjavi za medije opisal odločitev mesta, da postane podnebno nevtralno z sledečimi besedami: »Podnebne spremembe smo prepoznali kot temelj izziva prihodnjega razvoja mesta. Imamo ambicijo, da se Maribor uvrsti med sto podnebno nevtralnih mest in postane zgled za celotno regijo«. Odločitev je povezana z osrednjo pobudo EU poimenovano: »100 podnebno nevtralnih mest do leta 2030 – s strani meščank in meščanov ter za njih«. Kot je nakazano v naslovu pobude, igrajo lokalne skupnosti pri tem pomembno vlogo, saj podnebna nevtralnost ne more temeljiti na birokratskih odločitvah, ampak je smiselna le v primeru aktiviranja širše podpore.
Partnerji projekta Prihodnja mesta jugovzhodne Evrope (Future Cities of South East Europe) skupaj z mariborskimi organizacijami in iniciativami podpiramo prizadevanja za celostno preoblikovanje delovanja mesta in oblikovanje podporne mreže akterjev, ki bodo s skupnimi močni uresničili prehod Maribora v podnebno nevtralnost.
Slovenija in EU pričakujeta, da bodo med prvih 100 podnebno nevtralnih mest uvrščena tudi 3 slovenska.
Dogodek bo potekal v živo (omizje) oziroma preko spletne platforme Zoom (za udeležence iz javnosti) v četrtek, 16. 12. 2021, med 15:00 in 17:00 uro.
Uvodne strokovne informacije o podnebni nevtralnosti in Stražunu
(Zavod RS za varstvo naravne dediščine)
(Institut Jožef Stefan)
Zadnji del dogodka bo posvečen odprti razpravi udeležencev in udeleženk, v kateri bo možnost za podajanje predlogov v zvezi s Stražunom, izmenjavo mnenj o njegovem stanju in možnostih, ki jih s tem urbanim gozdom Maribor ima, ter o projektu podnebno nevtralnega mesta.
Naravovarstvenica in gozdarka, zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave v Mariboru, kjer se, ob presojah posegov v prostor, posebej rada posveča interpretaciji in doživljanju najvrednejše narave. Še posebej blizu so ji mogočna drevesa in ohranjeni, življenjsko pestri gozdovi.
Je del ekipe, ki na Centru za energetsko učinkovitost (CEU) Instituta Jožef Stefan sodeluje na projektu LIFE Podnebna pot 2050, kjer koordinira delo z odločevalci. Več let se ukvarja s tematiko podnebnih sprememb. Med drugim je koordinirala pripravo slovenske dolgoročne podnebne strategije (Long term climate strategy). Kot geografinja in ekologinja ima na okoljske teme interdisciplinaren pogled.
Mestni gozd Stražun se razteza med tezenskim in pobreškim delom Maribora. Na njegovem območju je v davnini tekla Drava, ki se je v kasneje prestavila proti severu. Gozd je tu, po merilih človeka, takorekoč od zmeraj. Zato je dragocena naravna dediščina Maribora in tudi glede na svoj obseg (pribl. 200 ha) danost, ki je zlepa ne premorejo mnoga druga mesta, primerljiva z Mariborom.
Stražun je pomemben z več vidikov. Premore naravno-biološko in okoljevarstveno vrednost, prebivalcem mesta nudi možnosti za rekreacijo, sprostitev, druženje in izobraževanje, spričo stalnega prirasta lesne mase ima tudi gospodarski pomen. V kontekstu podnebnih sprememb je pomemben kot blažilec pregrevanja mesta in ponor toplogrednih plinov (CO2).
Glede na njegovo lego je za rabo Stražuna mnogo raznolikih interesov urbanega značaja. Ti se nanašajo na sprehajanje, tekanje, trimčkanje, pomiritev-sprostitev, posedanje in opazovanje narave, gobarjenje, nabiranje gozdnih sadežev, izrabo termalne vode, vodenje raznih vrst gospodarske infrastrukture ob robu ali preko njegovega območja (zlasti cestno-prometne in kanalizacijske infrastrukture), žal tudi nelegalno odlaganje odpadkov … Obenem se na Stražun nanašajo varstveni interesi in dejavnosti biologov, ornitologov, ekologov, gozdarjev in drugih.
Podane pobude v zvezi s Stražunom v zadnjih letih se nanašajo na potrebo po ureditvi kanalizacije, gozdnih poti, klopi, pločnika in kolesarske povezave ob Tezenski ul., na problematiko ‘divjega’ odlaganja odpadkov in onesnaženosti Stražunskega potoka oz. kanala, na potrebo po boljšem vzdrževanju gozda in obstoječih ureditev v njem, na ureditev dela gozda kot parkovnega gozda, na potrebo po novem občinskem odloku o mestnih gozdovih … Vrsta pobud, predlogov in opozoril glede problemov na območju Stražuna je bila zbrana v okviru nedavne spletne ankete, posvečene prav temu gozdu, in katere rezultati so predstavljeni na spletnih straneh Skupne službe varstva okolja, ki deluje v okviru Skupne občinske uprave Maribor (http://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/mestni-gozdovi/straun/razstava-o-strazunu/ ).
Na spletno razpravo vabimo prebivalce in prebivalke Maribora ter zainteresirane posameznike/-ce od drugod!
Dogodek spada v okvir aktivnosti mednarodnega projekta »Future Cities of South East Europe – Prihodnja mesta jugovzhodne Evrope« (2020-2022).
Za vse informacije povezane z dogodkom in v primeru Vašega interesa za nadaljnje sodelovanje pišete na info@mariborprihodnosti.si
Organizator dogodka: ekipa projekta Maribor prihodnosti / Future Cities of South East Europe